Nevarni ostanki soške fronte še vedno ležijo naokrog

Soška fronta je bilo eno od največjih in najbolj krvavih bojišč prve svetovne vojne.

V 12 bitkah med italijansko in avstro-ogrsko vojsko je bilo na obeh straneh skupaj ubitih, ranjenih ali zajetih 1,5 milijona vojakov. Od tega je bilo smrtnih žrtev najmanj 250.000.

V 888 dneh bitk je bilo ranjenih ali zastrupljenih z bojnimi plini okoli 700.000 vojakov. Ujetih ali izginulih jih je bilo na obeh straneh več kot 500.000.

Na soški fronti niso trpeli in umirali samo vojaki, ampak tudi civilisti.

Med fronto so iz vasi na obeh straneh izselili ali izgnali več kot 100.000 ljudi (veliko večino Slovencev), uničene so bile celotne vasi, infrastruktura in kulturni spomeniki.

Veliko ljudi je umrlo v begunskih taboriščih, pa tudi zaradi kolere, ki se je širila skupaj z vojaki.

Ko se je po 12. bitki fronta končno premaknila na zahod, na reko Piavo, je orožje v Posočju, na Krasu in v delu Furlanske nižine potihnilo, ne pa tudi izginilo.

Na celotnem območju lahko še vedno vidimo ali najdemo vojaške strukture – jarki, kaverne, objekti, grobovi – in vojaško opremo, vključno z orožjem in/ali strelivom.

Med slednjim pa je še vedno mogoče najti tudi bombe, mine in granate ter druga eksplozivna sredstva, ki so jih tam pustili ali pozabili vojaki obeh strani ali pa ob uporabi niso eksplodirala.

Uradno jih imenujejo "neeksplodirana ubojna sredstva" (NUS).

Kot piše na straneh vlade RS, je prav na območju severne Primorske, kjer je potekala soška fronta, največja verjetnost, da ta sredstva najdemo.

Najdba neeksplodiranih ubojnih sredstev je velikokrat naključna. Pogosto jih najdejo pri izvajanju gradbenih del, urejanju prostora, pa tudi pri znanstvenih raziskavah o soški fronti.

So pa NUS tudi tarča iskalcev starih predmetov ali zbirateljev orožja, ki najpogosteje te predmete iščejo z detektorji kovin brez dovoljenja lastnikov zemljišča.

Eksplozivna sredstva so še vedno lahko smrtno nevarna

Najpomembnejši je varnostni vidik. Neeksplodirana ubojna sredstva so lahko smrtno nevarna.

Mine, bombe, granate in ostali eksplozivi lahko eksplodirajo še desetletja po izdelavi in v preteklosti se je zaradi neprimernega ravnanja s temi nevarnimi sredstvi zgodilo več nesreč, ki so se končale s hudimi telesnimi poškodbami ali celo smrtjo.

Na spletnih straneh policije recimo piše, da sta leta 2021 zaradi poskusov deaktivacije eksplozivnega izdelka umrla dva človeka, eden na območju Nove Gorice, drugi na območju Postojne.

Najden vojaški material iz 1. svetovne vojne pripada državi

Po zakonu o varstvu kulturne dediščine so orožje, strelivo, drug vojaški material, vojaška vozila in plovila ali njihovi deli, ki so bili na površju, pod zemljo ali vodo vsaj 50 let, arheološka najdba in so last države, so za N1 povedali na Območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica.

To ne velja samo za NUS in orožje, pač pa tudi za osebne predmete, dele vojaške opreme (čelade, čutare …).

Če takšen predmet najdete, morate najprej poskrbeti, da ostane nepoškodovan na mestu in v položaju, kot je bil odkril.

O najdbi morate najpozneje naslednji delovni dan obvestiti zavod za varstvo kulturne dediščine oziroma bližnji muzej.

Prodaja NUS kot tudi drugih najdb na trgu ali celo muzejem ni dovoljena.

Takšna dejanja se lahko štejejo kot prikrivanje ali tudi kot velika tatvina, ker so arheološke najdbe, če se ugotovi, da so kulturna dediščina, v državni lasti.

Za nedovoljeno trgovanje z najdbami storilcem grozi do pet let zapora.

Še strožje kazni so zagrožene pri trgovanju z NUS, saj gre pri tem tudi za ogrožanje varnosti in trgovino z orožjem.